Pogosta vprašanja in odgovori

Dejavnost študentskega servisa

  • Kaj je koncesijska dejavnost?

    Koncesijska dejavnost je takšna oblika dejavnosti, ki jo letno podeljuje Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Za pridobitev dejavnosti je potrebno izpolnjevati določene pogoje, ki so opredeljeni z zakonom in pravilnikom o posredovanju dela.
  • Koliko znašajo prispevki in koncesijska dajatev na neto zaslužek študenta/dijaka?
    Bruto znesek na napotnici                                    
    100,00%
       100,00 € 
    Prispevek za PIZ študenta                                           
     15,50 %
     15,50 € 
    Neto zaslužek študenta/dijaka
    84,50%
     84,50 € 
    Koncesijski dajatvi
      
    Koncesijska dajatev
     16,00% 16,00 € 
    Dodatna koncesijska dajatev
     2,00% 2,00 € 
    Socialni prispevki delodajalca
      
    ZPIZ-2 (pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
     8,85%
     8,85 € 
    ZZVZZ (zdravstveno zavarovanje) 6,36% 6,36 € 
    ZZVZZ (pavšalni prispevek za poškodbe pri delu in
    poklicno bolezen)
     0,53% 0,53 € 
    Koncesijski dajatvi+socialni prispevki delodajalca 33,74% 33,74 € 
    Strošek delodajalca brez DDV                             
    133,74%
       133,74 € 
    DDV na koncesijski dajatvi in prispevke delodajalca
     22,00%
     7,42 € 
    Strošek delodajalca z DDV                                 
    141,16%
       141,16 €

Pogoji za opravljanje dela preko študentskega servisa

  • Ali lahko kot študent opravljam delo tudi preko s.p.-ja?

    Ustanovitev študentskega s.p. od 01.01.2013 ni več mogoča.

  • Do kdaj lahko delam preko študentskega servisa?
    Preko študentskega servisa lahko delaš, dokler imaš status dijaka ali študenta. Preko študentskega servisa lahko delaš, dokler ne diplomiraš ali se redno zaposliš.
  • Ali lahko izredni dijaki delajo preko študentskega servisa? Kaj pa izredni študenti?
    Od 1. 9. 2006 dalje izredni dijaki (torej udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko opravljajo začasna ali občasna dela prek pooblaščene organizacije za posredovanje dela, če niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo mlajši od 26. leta starosti.

    Izredni študenti so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo preko študentskega servisa.
  • Ali lahko delam preko študentskega servisa, če se zaposlim in še vedno študiram?
    Z zaposlitvijo izgubiš možnost dela preko študentskega servisa.
  • Ali lahko delam preko študentskega servisa, če nisem državljan Republike Slovenije in študiram v Sloveniji? Katere dokumente potrebujem?
    V primeru, da prihajaš iz držav članic EU, potrebuješ poleg osebnega dokumenta, številke osebnega računa, davčne številke in dokazila o statusu dijaka ali študenta, še potrdilo o začasnem bivanju v Sloveniji. V kolikor prihajaš iz drugih držav, potrebuješ še vizo oz. vlogo za izdajo vize.
  • Ali pavzerji lahko delajo preko študentskega servisa?
    6.b člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti prinaša spremembe pri opravljanju začasnih in občasnih del za pavzerje. S 1. 1. 2007 se je ukinila možnost opravljanja začasnih in občasnih del prek študentskega servisa za pavzerje. Ta dela lahko opravljajo le: dijaki, ki so že dopolnili 15 let, študenti, udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja. Spremembo je sprejel Državni zbor republike Slovenije, dne 14. 7. 2006, objavljena pa je bila tudi v Uradnem listu RS 79/206, dne 27. 7. 2006.
  • Kdo lahko dela preko študentskega servisa?
    Začasna in občasna dela preko študentskega servisa lahko opravljajo:

    • osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
    • osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
    • osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.
    Začasna in občasna dela preko študentskega servisa lahko opravljajo tudi:
    • dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole);
    • osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta;
    • študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjevalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji;

Včlanitev v študentski servis

  • Kako se včlanim v vaš študentski servis in katera dokazila potrebujem za delo preko študentskega servisa?
    Včlaniš se lahko osebno v  naših poslovalnicah po Sloveniji ali preko spletne strani.

    Za vpis potrebuješ:
    • osebni dokument,
    • številko osebnega računa,
    • davčno številko,
    • dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).
    Če si izredni študent, moraš podpisati izjavo o nezaposlenosti.

    Tujci pri včlanitvi potrebujejo za doseganje davčnih ugodnosti potrdilo o priznanem rezidentstvu za davčne namene izdano s strani DURS-a oz. odločbo.
  • Ali sem lahko včlanjen v več študentskih servisov?
    Lahko si včlanjen v več študentskih servisov. Če pa smo mi tvoj edini študentski servis, lahko v spletni ePOSLOVALNICI spremljaš svoje zaslužke in vse podatke, vezane na dohodnino. V nasprotnem primeru pa moraš sešteti zaslužke preko vseh študentskih servisov.

Iskanje dela

  • Kako si poiščem delo?
    Prosta dela so objavljena in na voljo:
    • na spletni strani,
    • v spletni E POSLOVALNICI,
    • v vseh naših poslovalnicah po Sloveniji.
    Informacije o prostih delih posredujemo našim članom tudi s pomočjo:
    • SMS obvestil,
    • po elektronski pošti in
    • na brezplačnih telefonskih številkah.
    Vsi, ki želite prejemati SMS obvestila oziroma obvestila po e-pošti o prostih delih, izoblikujte svoj profil v spletni E poslovalnici z izpolnitvijo obrazca "Delo zame".
  • Delo sem si našel sam. Kaj moram storiti?
    V kolikor izpolnjuješ pogoje za delo preko servisa, z delodajalcem pred pričetkom dela definiraj:
    • urno postavko in
    • pogoje dela.

    Pred pričetkom dela si nato zagotovi veljavno napotnico. Dvigneš jo lahko v vseh naših poslovalnicah, naročiš jo lahko preko spletne strani ali na telefonski številki lokalne poslovalnice.

    Pogoj za izdajo napotnice je urejeno članstvo. Urediš si ga lahko preko spleta in osebno v eni izmed naših poslovalnic.

  • Ali lahko študentski servis napoti člana na delo v tujino?
    Na podlagi predpisov lahko študentski servis napoti na delo tudi:
    • tuje državljane s statusom dijaka ali študenta v Sloveniji;
    • osebe s statusom dijaka ali študenta v Sloveniji na delo k delodajalcem v tujini.


  • Ali lahko delam preko napotnice, če se šolam v tujini?
    Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah v tujini, lahko delajo preko napotnice. Dokazilo o statusu je v tem primeru potrdilo o vpisu na tuji šoli ali fakulteti.

Napotnica

  • Kdaj moram dvigniti napotnico?
    Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa, zato jo moraš vedno dvigniti pred pričetkom dela. To je pomembno, ker bo v nasprotnem primeru tvoje delo veljalo za delo 'na črno'. V primeru inšpekcijskega pregleda bosta kaznovana oba z delodajalcem. Denarne kazni za takšne prekrške so visoke.

    Napotnico lahko dvigneš:
    • osebno v poslovalnici,
    • naročiš na telefonskih številkah,
    • ali to urediš 24ur/dan v naši spletni E-poslovalnici.

    Ob naročilu napotnice nam sporočiš naslednje podatke: priimek in ime, člansko številko ali rojstni datum, naziv delodajalca, pri katerem boš delal, vrsto dela ter datum pričetka in zaključka dela.

  • Kaj je stalna napotnica in katere vrste napotnic obstajajo?
    Stalna napotnica velja daljše obdobje, in sicer, od dneva izdaje napotnice dalje in največ eno leto. Namenjena je študentom, ki delajo dlje časa, lahko so vmes tudi prekinitve. Je praktična in priporočljiva, saj z eno izdajo, enim dvigom kot pravna podlaga pokriva daljše obdobje in v tem času se za opravljeno delo izmenjuje le potrdila o opravljenem delu.

    Navadna napotnica je namenjena obračunu dela za krajše obdobje. Uporabe ne priporočamo, saj se lahko ob manjši nepozornosti delodajalca dogodi, da dijak in študent delo pri njem opravlja izven roka veljavnosti napotnice, torej brez pravne podlage.

Plačilo za opravljeno delo

  • Kaj je 100% zalaganje zaslužkov?
    To pomeni, da dijak ali študent dobi denar v celotnem znesku takoj po končanem delu (velja za podjetja z dobro boniteto). Zaslužek prejmeš isti ali najkasneje naslednji dan, ko prejmemo izpolnjeno napotnico iz podjetja/organizacije.  Na  M Servisu večino zaslužkov vseh študentov založimo v 100 % znesku.
  • Kako lahko dobim informacije o nakazilu mojega zaslužka?
    Načini obveščanja o zaslužku:
    • SMS obvestilo: Hkrati, ko ti nakažemo denar, pošljemo tudi SMS-obvestilo o nakazilu;
    • Spletna E-poslovalnica: Z uporabniškim imenom in geslom vstopiš v E-poslovalnico, kjer imaš na voljo vse informacije o tvojih zaslužkih, dohodnini...;
    • Na telefonskih številkah, ki vam omogočajo klice v naše poslovalnice za vse vrste informacij;
    • Osebno: z obiskom naših poslovalnic.

Prednosti M Servis-a

Spletna "e POSLOVALNICA"

  • Kaj je spletna ePOSLOVALNICA?
    Spletna  ePOSLOVALNICA je personalizirana poslovalnica študentskega servisa na svetovnem spletu, ki omogoča članom in poslovni partnerjem 24urno storitev 365 dni letu.

    Dostop do spletne ePOSLOVALNICA omogoča:
    • uporabniško ime in geslo, ki ga brezplačno prejmeš z včlanitvijo v študentski servis,
    • varno uporabo v skladu z vsemi varnostnimi standardi.

    Spletna ePOSLOVALNICA omogoča:

    • naročanje napotnic,
    • oblikovanje lastnega profila, z izpolnitvijo obrazca "Delo zame",
    • pregled in iskanje prostih del, ki ustrezajo tvojim pričakovanjem in izkušnjam,
    • pregled zaslužkov,
    • spremljanje dohodnine,
    • koriščenje ugodnosti...
    Uporaba spletne ePOSLOVALNICA je:
    • enostavna,
    • varna (z uporabniškim imenom in geslom),
    • na voljo 24 ur na dan 365 dni v letu,
    • odzivna,
    • koristna.

    Osebni servis uporablja večina naših aktivnih članov.

  • Kaj potrebujem za vstop v spletno ePOSLOVALNICO?
    Za vstop v spletno ePOSLOVALNICO potrebuješ uporabniško ime in geslo, ki ga brezplačno prejmeš ob vpisu v M Servis, tvoj študentski servis.
  • Kaj omogoča spletna ePOSLOVALNICA ?
    Spletna ePOSLOVALNICA omogoča vsem svojim članom:
    • oblikovanje lastnega profila s pomočjo obrazca "Delo zame";
    • dnevno pregledovanje prostih del z vsemi podatki delodajalca;
    • iskanje ustreznih del glede na znanje, izkušnje in pričakovanja;
    • naročanje napotnic;
    • preverjanje zaslužkov;
    • spremljanje dohodnine;
    • urejanje podatkov;
    • številne prednosti in razvoj kariere.

Dohodnina za dijake/študente

  • Kaj je dohodnina?
    Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu. Vse o dohodnini se nahaja na notranjih straneh. Vstop v "ePOSLOVALNICO" prejmete po pošti ob vpisu. V kolikor ste ga pozabili, pokličite v eno izmed naših poslovalnic.
  • Kaj vse šteje v obdavčljive dohodke?
    Med obdavčljive dohodke štejejo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti. Za študenta ali dijaka so obdavčljivi dohodki sledeči: dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, dohodki iz  premoženjskih pravic (avtorski honorar ...), dobiček iz kapitala, katastrski  dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših, različne nagrade.  Posebna osebna olajšava velja le za dohodke od študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade).
  • Katere olajšave lahko uveljavljam?

    LETNA OBDAVČITEV DIJAKA/ŠTUDENTA V LETU 2016

    Priznana je posebna osebna olajšava v višini 2.477,03 EUR, kar v praksi (preračunano: olajšava + normirani stroški) pomeni neobdavčen zaslužek preko študentskega servisa v višini 2.809,52 EUR (3.324,88 EUR bruto). 

    Pogoj za koriščenje te olajšave je status študenta/dijaka in starost do 26 let oz. izpolnjevanje določenih pogojev po 113. čl. Zdoh-2.

    Vsem, ki ne želijo, da bi jih starši uveljavljali kot vzdrževane družinske člane, bo priznana tudi splošna olajšava, kar v praksi (preračunano: olajšava + normirani stroški) pomeni neobdavčen zaslužek v višini:

    • najmanj 4.559,79 EUR (pri skupnem letnem zaslužku nad 10.622,41 EUR neto oz. 12.570,89 EUR bruto)
    • od 5.505,28 EUR do 5.675,73 EUR (pri zaslužku med 9.182,09 neto in 10.622, 40 EUR neto) in
    • 7.244,24 EUR (pri skupnem letnem zaslužku pod 9.182,09 EUR oz. 10.866,37 EUR bruto).


    V primeru uveljavljanja obeh, POSEBNE OSEBNE OLAJŠAVE in SPLOŠNE OLAJŠAVE ter priznanih 10% NORMIRANIH STROŠKIH je prag neobdavčenih neto zaslužkov 9.182,08 EUR (10.866,37 EUR bruto) .

  • Kakšna je akontacija dohodnine?

    Za vsak dohodek, ki je višji od 400 €, študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 22,5% stopnji. Akontacija dohodnine se ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 €. 22,5 % akontacija dohodnine (ne glede na višino nakazila na napotnico) se Finančni upravi RS odvaja tudi v primeru, ko je član študentskega servisa nerezident ali starejši od 26 let (če je od vpisa študija minilo več kot 6 let na dodiplomski stopnji ali več kot 4 leta na podiplomski stopnji). 

    Pri izračunu akontacije dohodnine (25%) se  avtomatično odšteje olajšavo normiranih stroškov v višini 10 % od zaslužka. Davčna osnova tako znaša 90%. V praksi to pomeni, da bo študentovo nakazilo zmanjšano za 22,5 %.

  • Koliko lahko zaslužim, da mi servis ne odvede dohodnine?
    Za posamezna nakazila, enaka ali manjša od 400 €, se akontacija dohodnine ne odvede. Če je nakazilo višje, pa servis od tvojega zaslužka odvede Finančni upravi 25 % akontacije dohodnine. To akontacijo lahko dobiš, pod pogoji iz Zakona o dohodnini, delno ali v celoti povrnjeno. Meja oz. znesek 400 € se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek - nakazilo. Vračilo akontacije je možno samo za rezidente Slovenije, prav tako zaslužek 400 € brez akontacije dohodnine.
  • Limit na napotnico - koliko lahko zaslužim na napotnico, da mi študentski servis ne bo odvedel akontacije dohodnine?
    Če posamično nakazilo za tvoje opravljeno delo znaša do vključno 400 €, študentski servis ne odvede akontacije dohodnine FURS-u. Povedano drugače - servis ti nakaže 100% tvojega zaslužka. Se pa ta omejitev nanaša na nakazilo in ne na napotnico.
  • Kakšna je urna postavka po odvedeni akontaciji dohodnine?
    Urna postavka na tvoji napotnici je na primer 5,00 € bruto oziroma 4,22 € neto (izplačilo na TRR). V skladu z Zakonom o dohodnini boš v primeru, da bo višina tvojega nakazila nad 400 €, za opravljeno uro dela prejel 3,29 €. Razlika do 4,22 € bo nakazana Finančni upravi RS kot akontacija tvoje dohodnine. Akontacija dohodnine je 22,5%. Razliko do zneska 4,22 € boš lahko dobil povrnjeno.

    Pri izračunu akontacije dohodnine (25 %) se  od zaslužka avtomatično odšteje olajšavo normiranih stroškov v višini 10 % in 15,5 % prispevek za PIZ.
  • Ali štipendija šteje med obdavčljive dohodke?
    Štipendije in drugi prejemki učencev, dijakov in študentov iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij v višini nad minimalno plačo v RS) in prejemki v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane in mesečnih vozovnic, niso obdavčljivi.
  • Ali bodo dijaki in študentje akontacijo po oddaji dohodninske napovedi dobili povrnjeno?
    Med letom plačana akontacija dohodnine se obračuna in če je bila previsoka, jo zavezanec dobi povrnjeno. Predvidoma bo 96 % vseh dijakov in študentov dobilo celotno, med letom plačano, akontacijo povrnjeno.
  • Kakšen je mesečni limit na napotnici?
    Za zneske na napotnici, ki so višji od 400 €, se ob nakazilu odvede 25 % akontacija dohodnine. Ne glede na višino zneska nakazila, se 25 % akontacija praviloma odvaja nerezidentom in starejšim od 26 let. O mesečnem limitu na napotnici ne govorimo več.
  • Ali je ceneje delati prek avtorskega honorarja ali študentskega servisa?
    Zakon o dohodnini predvideva velike razlike tudi pri obdavčenju na področju avtorskega honorarja, zato je še vedno najugodnejše delo prek študentskega servisa.
  • Praktični primeri izračunov dohodnine
    Praktični primeri izračunov dohodnine so na voljo v spletni "ePOSLOVALNICI" v rubriki "Moja dohodnina". V spletni "e POSLOVALNICI" je izdelan poseben program za izračun dohodnine. S tem si boš lahko pomagal najti odgovor na marsikatero vprašanje.
  • Kakšna je omejitev zaslužka preko študentskega servisa?
    Tvoj zaslužek preko študentskega servisa ni omejen, saj je bil z noveliranjem Zakona o dohodnini ukinjen zgornji cenzus. Za uveljavitev posebne osebne olajšave sta od 1. 1. 2007 naprej samo dva pogoja: status in starost. To pomeni, da lahko zaslužiš, kolikor želiš, le da boš pri višjem zaslužku moral/a plačati dohodnino.

    Ali jo boš plačal/a ali ne, si lahko zelo preprosto izračunaš. Od zaslužka odšteješ 10% normiranih stroškov, 15,5% prispevek za PIZ ter znesek pripadajočih olajšav (splošna/posebna osebna olajšava). Tako dobiš davčno osnovo, ki je osnova za dokončno obdavčitev.
  • Ali lahko starejši od 26 let delajo preko študentskega servisa?
    Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so "izredni dijaki"). Po tej starosti samo izgubiš dohodninsko olajšavo (posebna osebna olajšava) v višini 2.477,03 € (za leto 2015) od vsakega nakazila na napotnico pa se odvede tudi 25% akontacija dohodnine, ne glede na znesek nakazila (izjema so zaslužki do 107,34 €).

    Dijak ali študent še vedno lahko dela, če le ima status dijaka oz. študenta. Zadnji stavek 107. člena pravi, da je meja 26 let lahko tudi višja. Če se nekdo vpiše na fakulteto pred 26 letom, se upošteva rok 6 let od datuma vpisa na dodiplomski študij oz. 4 leta od datuma vpisa na podiplomski študij. V teh primerih na podlagi izjave oz. dostavljenih  podatkov akontacije dohodnine ni. Izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih) lahko delajo do 26. leta.

Zavarovanja

  • Kaj je obvezno in kaj dodatno zdravstveno zavarovanje?
    Dijakom in študentom ni potrebno plačevati posebnih premij za obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje. Dokler se šolajo so zdravstveno zavarovani kot družinski člani.

    V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so otroci v celoti zdravstveno zavarovani kot družinski člani do dne:
    • ko jim poteče status dijaka ali študenta,
    • ko se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje ali
    • sklenejo pogodbo o zaposlitvi.
    Kot družinski člani so lahko zavarovani tudi izredni študentje, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.
  • Kako se zdravstveno zavarujem, ko nimam več statusa študenta/dijaka ali ko dopolnim 26. let?
    Urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje morajo imeti vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in pomeni osnovo zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, preostali del stroškov pa si plačujemo sami.

    S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga sklenemo pri izbrani zavarovalnici, si zagotovimo kritje celotnih stroškov zdravljenja. Torej, če imaš urejeni obe vrsti zdravstvenega zavarovanja pri zdravniku večino storitev ni potrebno dodatno plačati.

    Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Po končanem šolanju oziroma po dopolnjenem 26. letu starosti si mora študent urediti sam zdravstveno zavarovanje. Pri tem ima študent dve možnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja:
    • lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali
    • si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 22,95 €).

    Pri tem je pomembno, da obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh stroškov zdravljenja v celoti in je nujna ureditev še dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga omogočajo:

    • Vzajemna zdravstvena zavarovalnica;
    • Adriatic Slovenica;
    • Triglav zdravstvena zavarovalnica;

     

  • Kako je z zavarovanjem dijakov in študentov pri delu preko napotnice?

    Z delom preko napotnice se plačuje:

    • Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morajo prispevek plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti/dijaki opravljajo delo. Trenutni znesek znaša 4,63 € na realizirano napotnico, prispevek pa določa skupščina ZZZS. Delodajalec se lahko odloči ali bo postopek izvedbe zavarovanja izvajal sam ali pa bo za ta postopek pooblastil študentski servis.
    • Na podlagi 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, so študentski servisi dolžni plačevati prispevek za posebne primere zavarovanja (za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). Prispevek trenutno znaša 9,64 €/leto. Obveznost se obračuna na dan prejetega obračuna opravljenega dela vendar le enkrat v koledarskem letu.

Varstvo in zdravje pri delu

  • Varnost pri delu

    Vsi delavci, ne glede na to, kakšna je pravna podlaga njihovega dela, morajo biti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu teoretično in praktično poučeni z varnostjo in zdravjem pri delu.

     

Status študenta in dejavnost s.p.

  • Ali status študent izključuje možnost priglasitve dejavnosti v obliki s.p.?

    Status študenta ne izključuje možnosti priglasitve dejavnosti kot s.p., v kolikor niste tu zaposleni oz. s.p. ne opravljate kot svoj edini in glavni poklic.

Naša spletna stran uporablja piškotke

Za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike uporabljamo piškotke. Če se z namestitvijo piškotkov strinjate, »kliknite shrani« in nemoteno nadaljujte z uporabo spletne strani, lahko pa si ogledate nastavitve piškotkov.

Več o piškotkih