Pogosta vprašanja in odgovori

Dejavnost študentskega servisa

  • Koliko znašajo koncesijske dajatve in prispevki na bruto zaslužek študenta/dijaka?
    Bruto znesek na napotnici                             
    100,00%
      100,00 €
    Prispevek za PIZ študenta                                           
     15,50 %
     15,50 €
    Neto zaslužek študenta/dijaka
    84,50%
        84,50 €
    Koncesijski dajatvi
      
    Koncesijska dajatev
     16,00% 16,00 €
    Dodatna koncesijska dajatev
     2,00% 2,00 €
    Socialni prispevki delodajalca
      
    ZPIZ-2 (pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
     8,85%
     8,85 €
    ZZVZZ (zdravstveno zavarovanje) 6,36% 6,36 €
    ZZVZZ (pavšalni prispevek za poškodbe pri delu in
    poklicno bolezen)
     0,53% 0,53 €
    Koncesijski dajatvi+socialni prispevki delodajalca 33,74% 33,74 €
    Strošek delodajalca brez DDV                             
    133,74%
       133,74 €
    DDV na koncesijski dajatvi in prispevke delodajalca
     22,00%
     7,42 €
    Strošek delodajalca z DDV                                 
    141,16%
       141,16 €
  • Po kakšnem ključu se deli koncesijska dajatev in komu je namenjena?
    16,0% koncesijsko dajatev prejme  Študentska organizacija Slovenije, študentski servis in proračunski sklad ministrstva.

    Koncesijska dajatev
    16,0 %
    Študentska organizacija Slovenije
     3,8 %
    Študentski servis
    3,8 %
    Proračunski sklad ministrstva 
    8,4 %
    • 3,8 % gre Študentski organizaciji Slovenije. ŠOS s temi sredstvi financira Študentske organizacije Univerz (ŠOU v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem), študentske klube (člane Zveze ŠKIS) in uporabi sredstva za lastno delovanje.
    • 3,8 % ostane priznanih stroškov študentskemu servisu za pokrivanje stroškov opravljanja dejavnosti posredovanja dela, financiranje dejavnosti, zavarovanja, dodatne storitve in ostale stroške, povezane s posredovanjem del dijakom in študentom.
    • 8,4 % gre v proračunski sklad ministrstva.

    2,0 % dodatna koncesijska dajatev se nakaže posebnemu skladu za izgradnjo študentskih domov in za izboljšanje študijskih pogojev na univerzah.

    Dodatna koncesijska dajatev
     2,0 %
     Sklad za izgradnjo študentskih domov in
     za izboljšanje pogojev na univerzi           
    2,0 %


    7,42 % dobi proračun iz naslova 22% davka na dodano vrednost,
    ki se obračuna na koncesijsko dajatev in na dodatno koncesijsko dajatev.

    Davek na dodano vrednost
    22,0 %
     - z 22% ddv-jem je obdavčenih 15,74% prispevkov delodajalca in 18% KD 
    7,42 %
  • Kaj je koncesijska dejavnost?
    Dejavnost študentskega servisa je opredeljena kot dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del, ki se izvaja na osnovi podeljene koncesije s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

    Agencija M Servis ima z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve sklenjeno KONCESIJSKO POGODBO ŠT. 45301-21/2007/93 na podlagi četrtega odstavka 6.člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Pravilnika za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje.

    Področje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del je urejeno z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje:

    ZAKON O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI je dostopen v Uradnem listu RS, št. 107/06 - UPS 1
    PRAVILNIK O POGOJIH ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI AGENCIJ ZA ZAPOSLOVANJE
    je dostopen v Uradnem listu RS, št. 139/06

    Koncesijske pogodbe so podpisane za obdobje enega leta.
  • Ali je slovenska ureditev študentskega dela preko študentskih servisov v skladu z evropskimi normami ali potrebuje še kakšno prilagoditev?
    Slovenska ureditev študentskega dela preko agencij za zaposlovanje (t.i. študentskih servisov) v bistvenih elementih že upošteva evropsko zakonodajo, predvsem kar zadeva prepoved dela otrok, mlajših od 15 let, varstvo osebnih podatkov, zavarovanje dijakov in študentov za poškodbo in nesrečo pri delu, nadzor pristojnih organov nad zakonitostjo poslovanja študentskih servisov, itd. Različnost slovenske zakonodaje na tem področju pa se kaže v sami organizaciji posredovanja dela dijakom in študentom in plačilu storitve, ki jo agencija zaračuna delodajalcu od vrednosti opravljenega dela dijaka oz. študenta, vendar pa takšna ureditev ni v nasprotju z evropsko zakonodajo in ne zahteva posebne prilagoditve.

Posredovanje študentov/dijakov

  • Kako poteka naročanje dijakov/študentov za občasna dela?
    Ob pojavu potrebe po občasnem in začasnem delu dijakov in študentov nam lahko oddate naročilo:
    • na telefonski številki v eni izmed naših poslovalnic;
    • na spletni strani z izpolnitvijo ustreznega obrazca;
    • v spletni ePOSLOVALNICI na www.mservis.si 24 ur/dan;
    • osebno z obiskom ene izmed naših poslovalnic, v široki mreži poslovalnic po vsej Sloveniji;
  • Kdaj je potrebno naročiti napotnico in kakšne vrste napotnic poznamo?
    Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa. Vedno jo je potrebno naročiti pred pričetkom dela. V nasprotnem primeru se smatra delo dijakov in študentov, kot delo na črno. Dijak/študent ne bo mogel uveljavljati odškodnine v primeru nezgode. Poleg tega pa bosta tako dijak/študent kot delodajalec kaznovana v primeru inšpekcijskega pregleda. Denarna kazen za takšen prekršek je visoka.

    Na voljo je:

    Stalna napotnica: Velja do konca statusa dijaka/študenta (lahko je izdana tudi za krajše obdobje). Priporočjiva je za podjetja, ki sodelujejo z različnimi dijaki in študenti. Zaslužki se sproti obračunavajo s potrdilom o opravljenem delu, lahko tudi večkrat mesečno. Prihranki so tudi pri delu in času, saj s kombinacijo spletne E-poslovalnice in uporabo stalnih napotnic podjetje pridobi popoln pregled nad študentskim delom brez ročnega vodenja evidenc.
    Enkratna napotnica: namenjena je enkratnemu obračunu dela za krajše obdobje.
  • Prednosti stalne napotnice?
    Prednost stalne napotnice je v njeni funkcionalnosti:
    • Omogoča obračun s pomočjo spletne e-poslovalnice. S tem prihranite na času, saj za obračun zaslužkov dijakov/študentov, ki so v nekem obdobju pri vas opravljali različna dela, izpolnete le eno potrdilo o opravljenem delu.
    • Posledično eno potrdilo o opravljenem delu za več dijakov/študentov omogoča večjo  preglednost nad mesečnim delom preko študentskega servisa.
    • Hitrejše obračunavanje zaslužkov, ki ga zagotavlja spletna e-poslovalnica.
    • Stalna napotnica velja do konca statusa dijaka/študenta (lahko je izdana tudi za krajše obdobje) z vmesnimi zakonskimi prekinitvami. Za celo šolsko leto zadošča le ena.
  • Kako se naroči napotnico?
    Napotnice lahko naročite:
    •     preko spletne e-poslovalnice;
    •     s klicem na telefonsko številko v eno izmed naših poslovalnic;
    •     osebno, z obiskom ene izmed naših poslovalnic;

    Napotnica mora biti izdana pred pričetkom dela!

  • Ali je potrebno skleniti za delo dijakov in študentov poleg napotnice še pogodbo?
    Posebne pogodbe o delovnem razmerju študenti in dijaki, ki delajo preko študentske napotnice, ne sklepajo. Napotnica nadomešča pogodbo, zato med podjetji in študenti ni treba sklepati dodatnih pogodb.

    Če pa želita delodajalec in delojemalec (študent ali dijak) bolj natančno določiti pravila skupnega sodelovanja, potem morata to zapisati. Takšna pogodba ni vezana na Zakon o delovnih razmerjih, saj je to civilnopravna pogodba, vezana na Obligacijski zakonik.

Obračun dela dijakov/študentov

  • Kako se izpolni napotnico/potrdilo o opravljenem delu?
    Enkratna napotnica je sestavljena iz 4-ih izvodov:
    • Prvi izvod: napotnica za podjetje/naročnika
    • Drugi izvod: potrdilo o opravljenih urah za študentski servis
    • Tretji izvod: potrdilo o opravljenih urah za študentski servis
    • Četrti izvod: napotnica za dijaka ali študenta ob nastopu dela

    Dva izpolnjena in potrjena izvoda navadne napotnice delodajalec vrne študentskemu servisu. Po prejemu potrjene napotnice še isti dan izstavimo račun za opravljeno storitev. Pomembno je, da sta vrnjena izvoda podpisana in žigosana.

    Stalna napotnica je izdana v dveh izvodih za obdobje veljavnosti statusa (lahko tudi krajše).

    • Prvi izvod: napotnica za podjetje/naročnika
    • Drugi izvod: napotnica za dijaka ali študenta ob nastopu dela

    Zaslužek dijakov in študentov se obračuna na potrdilu o opravljenem delu.

  • Na kakšen način se posreduje napotnico/potrdilo o opravljenem delu študentskemu servisu?
    Napotnico ali obračunski list lahko servisu posredujete:

    • elektronska oddaja preko spletne e-poslovalnice na www.mservis.si;
    • z navadno pošto, na naslov ene izmed poslovalnic;
    • po faxu;
    • osebno, v eni izmed naših poslovalnic;
  • Kako je sestavljen račun in koliko znašajo prispevki in koncesijska dajatev?
    Bruto znesek na napotnici                                    
    100,00%
       100,00 €
    Prispevek za PIZ študenta                                           
     15,50 %
     15,50 €
    Neto zaslužek študenta/dijaka
    84,50%
     84,50 €
    Koncesijski dajatvi
      
    Koncesijska dajatev
     16,00% 16,00 €
    Dodatna koncesijska dajatev
     2,00% 2,00 €
    Socialni prispevki delodajalca
      
    ZPIZ-2 (pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
     8,85%
     8,85 €
    ZZVZZ (zdravstveno zavarovanje) 6,36% 6,36 €
    ZZVZZ (pavšalni prispevek za poškodbe pri delu in
    poklicno bolezen)
     0,53% 0,53 €
    Koncesijski dajatvi+socialni prispevki delodajalca 33,74% 33,74 €
    Strošek delodajalca brez DDV                             
    133,74%
       133,74 €
    DDV na koncesijski dajatvi in prispevke delodajalca
     22,00%
     7,42 €
    Strošek delodajalca z DDV                                 
    141,16%
       141,16 €
  • Kako se delijo prispevki in sredstva iz koncesijske dajatve?
    koncesijska dajatev in prispevki za študnetsko del
  • Koliko znaša minimalna urna postavka?
    Minimalno bruto urno postavko določa Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF-C, 130. člen) in se usklajuje z gibanjem povprečne plače, kar določi minister, pristojen za delo. Le-ta znaša 4,61 € bruto oziroma 3,90 € neto (izplačilo študentu) za delo, ki je bilo opravljeno do 31.03.2018. Za delo, ki je bilo opravljeno po 01.04.2018 pa 4,73 € bruto oziroma 4,00 € neto. 

Spletna "ePOSLOVALNICA"

  • Kako se pridobi dostop do spletne ePOSLOVALNICE?
    Za pridobitev gesla za vstop v spletno ePOSLOVALNICO je potrebno izpolniti:
    • pisno zahtevo ali
    • elektronski obrazec.
  • Kaj omogoča spletna ePOSLOVALNICA?
    Spletna ePOSLOVALNICA je enostavna, uporabniku prijazna računalniška podpora za pomoč pri delu s študenti in M Servisom, vašim študentskim servisom, ki:
    • nadomesti papirno birokracijo in delo vaših zaposlenih,
    • omogoča popoln pregled nad dijaško-študentskim delom,
    • omogoča nadzor nad stroški dijaško-študentskega dela.

    Spletna ePOSLOVALNICA vam omogoča, da z vstopnim geslom preko spleta direktno vstopate v tisti del podatkovne baze študentskega servisa, ki se nanaša na vaše podjetje in aktivno posegate v dogodke (naročate študente, napotnice, obračunavate ure...).

    Spletna ePOSLOVALNICA je dejansko direkten vstop v bazo dogodkov med vami, vašimi študenti in vašim študentskim servisom: na zaslonu računalnika boste videli vse izdane napotnice, izdane račune in že obračunane zaslužke.

  • Katere storitve lahko opravimo s pomočjo spletne ePOSLOVALNICE?
    Uporabe spletne ePOSLOVALNICE omogoča:

    1. Obračunavanje napotnic
      • Z obračunavanjem napotnic preko interneta se znebite papirnatega dela. Napotnice obračunamo še isti dan, ko potrdite obračun.
      • Prihrani se strošek in čas poštnega pošiljanja napotnic.
      • Ni vam potrebno iskati papirnatih napotnic, ker vidite vse izstavljene napotnice na spletu, zmanjša se arhiv.
      • Z vnosom stroškovnih mest lahko olajšate delo vašemu računovodstvu in tudi sami pridobite boljši pregled.
    2. Ponudba del
      • S tem, ko izpolnite zahtevek za objavo novega prostega dela v spletni e-poslovalnici, se vaša ponudba takoj pojavi na straneh naše ponudbe del. Ponudbo lahko sami popravljate in brišete. Vidite lahko tudi seznam vseh ponudb.
    3. Arhiv opravljenih del
      • Pregledujete lahko vse pretekle obračune.
      • Vodite lahko statistiko dela po različnih kriterijih.
    4. Kartica
      • Imate popoln pregled nad poslovanjem med nami in vami. Vidite vse naše izstavljene račune in vaša plačila, v vsakem trenutku lahko pregledate stanje vaše kartice.

Varnost in zdravje pri delu

  • Kako je s higienskim minimumom in HACCP sistemom?
    Tečajev higienskega minimuma se ne izvaja več, ker zakonodaja ne zahteva več takšnega dokazovanja znanja. Izobraževanje na tem področju se je preoblikovalo in prilagodilo HACCP sistemu.

    21.2.2004 je prenehal veljati Pravilnik o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za zaposlene v proizvodnji in prometu z živili (Ur. List SRS št. 17/85 in 8/89), v veljavo pa je stopil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o higieni živil (Ur. List RS št. 11/04).

    Z novim pravilnikom osnovni in obnovitveni tečaji higienskega minimuma niso več predvideni v obliki, kot so se izvajali do tedaj, odgovornost za izobraževanje o higieni živil se prenese na nosilca živilske dejavnosti. Le ta mora imeti plan izobraževanja svojih zaposlenih. Odločitev, ali izobraževanje izvaja nosilec živilske dejavnosti oz. imenovana odgovorna oseba za notranji nadzor, ali se izobraževanje prepusti zunanji strokovni organizaciji, je na strani delodajalca.
  • Ali je za delo dijakov in študentov potrebno usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu?
    Podjetja in organizacije, ki si pri opravljanju svoje dejavnosti pomagajo s študenti in dijaki, morajo poskrbeti za njihovo varnost in zdravje pri delu. V skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto je treba študentu oziroma dijaku zagotoviti vsa zaščitna sredstva (npr. delovno obleko, rokavice, glušnike) za varno opravljanje del.

    Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu je sestavljeno iz dveh delov:

    • Teoretični del se lahko opravlja tudi izven delovnega mesta, vendar ga mora izvajati za to pooblaščena oseba (varnostni inženir v podjetju oziroma strokovni delavec ali pogodbeni izvajalec). 
    • Praktični del usposabljanja mora biti prilagojen posebnostim delovnega mesta, zato se izvaja izključno na delovnem mestu. Potek praktičnega dela pripravi varnostni inženir/strokovni delavec v podjetju ali pogodbeni izvajalec.

Prispevki in njihov namen

  • Koliko znašajo prispevki, ki jih plačuje delodajalec/študent?
    Na podlagi trenutno veljavnih zakonskih določil je določeno, da plačuje:

    Delodajalec:
    • Prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen v višini 0,53%
    • Prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36%
    • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85%

    Delojemalec/študent/dijak:

    • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50%
  • Zakaj so namenjeni prispevki, ki jih plačuje delodajalce/študent?
    Prispevki, ki jih plačuje delodajalec so:
    • Prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen v višini 0,53%
    • Prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36%
    • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85%

    Delojemalec/študent/dijak:

    • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50%
    koncesijska dajatev in prispevki za študnetsko del

Zdravniški pregled za delo dijakov/študentov

  • Kako je z zdravniškimi pregledi za delo preko napotnice?
    Študenti in dijaki, ki na osnovi napotnice študentskega servisa opravljajo delo za delodajalca, imajo po določbi 3. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu status delavca v smislu predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. 15. člen navedenega zakona določa obveznost delodajalca zagotavljati zdravstvene preglede delavcev v obsegu in na način, ki je določen s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu.

    Kadar ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti študenta ali dijaka specifičnim tveganjem pri delu, mora delodajalec, ki nudi delo študentu ali dijaku, zagotoviti zdravniški pregled. Obseg pregleda je lahko identičen pregledu, ki se študentom in dijakom zagotavlja v okviru programa preventivnega zdravstvenega varstva, ki ga organizira izobraževalna ustanova, v kateri se dijak ali študent izobražuje. V tem primeru zato zadošča zdravniško potrdilo, ki je bilo izdano v okviru programa preventivnega zdravstvenega varstva ob pogoju, da je bil zdravniški pregled opravljen v zadnjih 60 mesecih.

    Za veliko večino del, kjer člani niso izpostavljeni posebnim nevarnostim, zadošča preventivni sistematski pregled v okviru študija. Za dela, kjer so predvideni posebni zdravstveni pregledi (razvidno iz ocene tveganja), pa mora delodajalec v skladu z zakonom sam poskrbeti za tak pregled.
  • Zdravniški pregledi za redne študente?
    Vsi študenti, ki študirajo v okviru univerz, imajo v sklopu študija organiziran skupinski sistematski pregled pri šolskem dispanzerju. Kot potrdilo o opravljenem pregledu zadošča fotokopija žiga v indeksu, ki ga študenti prejmejo od zdravnika, ki jih je pregledal.

    Pristojni zdravstveni domovi imajo razporede, kdaj posamezni letniki različnih fakultet opravljajo pregled. V primeru, da so nekateri letniki za opravljanje omenjenega pregleda na seznamu šele spomladi, posameznik iz te skupine pa potrebuje potrdilo za opravljanje del preko študentskega servisa, se lahko sami prijavijo za pregled že pred skupnim rokom letnika.

    Pregled je brezplačen, potrdilo pa velja 5 let.

    Problem je edino pri fakultetah, kjer je klasični indeks zamenjal elektronski indeks (npr. FDV). V tem primeru lahko študenti zahtevajo od zdravnika, ki je tak pregled opravil, pisno potrdilo o opravljenem pregledu. Dobijo ga brezplačno!

  • Zdravniški pregledi za dijake?
    Tako kot študenti, imajo tudi dijaki v sklopu šolanja urejene sistematske zdravniške preglede. Za dijake velja potrdilo osebnega zdravnika, ki se imenuje 'malo zdravniško potrdilo' in se izda pod pogojem, da je v zdravstveni kartoteki dijaka evidentiran opravljen sistematski pregled, ki ga dijaki opravljajo v 1. in 3. letniku srednje šole.

Zakonski predpisi za delo dijakov in študentov

  • Ali obstajajo posebni predpisi za delo dijakov?
    Za delo dijakov ni posebnih predpisov, ki so vezani na dijaški status, temveč so zakoni in predpisi s področja zaposlovanja. Zakonodaja za določene vrste dela zahteva določeno izobrazbo (trgovec, prodajalec), za določena dela pa se zahteva polnoletnost (npr. delo na višini).
  • Ali za delo dijakov/študentov obstaja omejitev delovnih ur?
    Določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, veljajo tudi za dijake in študente. Tedenska delovna obveznost je lahko 40 ur, na mesečnem nivoju pa se število delovnih dni pomnoži z 8-urnim delovnikom. Tako dobimo mesečno število delovnih ur, ki jih dijak/študent lahko opravi. V primeru povečanega obsega dela lahko dijak/študent občasno opravlja tudi 10-urni delovnik, vendar je to izjema.

    Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur na dan.

  • Kakšni so zakonski predpisi, ki veljajo za nočno delo dijakov in študentov?
    Zakon o delovnih razmerjih v 197. členu določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, razen v izjemnih primerih.

    Za dijake in študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.
  • Kako je s stroški dnevnic, prenočišč in drugih dodatnih stroškov pri študentsko-dijaškem delu?
    Za študente in dijake, ki delajo preko napotnic študentskih servisov, zakonodaja ne predvideva povračila stroškov, tako tudi ne kilometrine ali dnevnic.

    Določitev višine plačila za opravljeno delo in stroške je v celoti prepuščena dogovoru med študentom oz. dijakom in podjetjem oz. organizacijo.

    V primerih, da so stroški študenta v zvezi z delom visoki, se največkrat stroški preračunajo v urno postavko in pomnožijo s številom opravljenih ur. Študent tako prejme celotno plačilo za delo skupaj z nastalimi stroški prevoza, nočitev...
    V skladu s 4. odstavek, 41. člen ZDoh-2 je dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev mogoče uveljavljati in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada. Torej lahko študent ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela. V skladu z 271. členom Zakona o davčnem postopku (Url. Št. 25/05-UPB1) lahko davčni zavezanec (študent) uveljavlja dejanske stroške v napovedi za odmero dohodnine.

    Z novim dohodninskim zakonom, obstaja možnost, da študent skozi leto hrani vse račune v zvezi s stroški dela (parkirnine, cestnine, nočitve...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške v zvezi z delom ter si na ta način zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oz. plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2). Podjetje študentu ne more povrniti stroškov v zvezi z delom, tako kot redno zaposlenim, ampak lahko te stroške študent uveljavi za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.
  • Ali je delodajalec, pri katerem študent opravlja začasno delo preko napotnice, študentu dolžan plačati tudi odmor?
    Za občasno in začasno delo dijakov in študentov velja določba 7. odstavka 211. člena ZDR-1, v skladu s katero se tudi v tem primeru zagotavlja delovnopravno varstvo upoštevajoč zakonske določbe o odmorih in počitkih. Odmor se všteva v delovni čas (za razliko od počitka). Iz tega torej izhaja, da se v primeru 8-urnega delovnika polurni odmor šteje v delovni čas.
  • Ali mora podjetje za študenta, ki opravlja delo s svojim avtomobilom, napisati potni nalog, čeprav ne gre za redno zaposlenega delavca?
    Podjetje je dolžno v primeru uporabe študentovega avtomobila na službeni poti, študentu izdati potni nalog.

Prednosti sodelovanja z Agencijo M Servis

  • Katere so glavne prednosti sodelovanja z Agencijo M Servis?
    Glavne prednosti Agencije M Servisa:

    • dolgoletna tradicija in izkušnje s področja posredovanja dela in zaposlitve,
    • najboljša pokritost slovenskega prostora s poslovalnicami študentskega servisa med vsemi študentskimi servisi (najdete nas v Novi Gorici, Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju, Novem mestu, Kopru, Tolminu, Ajdovščini in Idriji),
    • obsežna baza dijakov in študentov, ki iščejo delo,
    • strokovno podkovan in prijazen kader,
    • hitrost in prilagodljivost,
    • ažurno sledimo spremembam zakonodaje, povezane z dijaškim in študentskim delom,
    • vse informacije v zvezi s študentskim delom lahko dobite na brezplačnih telefonskih številkah,
    • hitro posredovanje kandidatov za delo (dijake in študente o prostih delih obveščamo po SMS-u in elektronski pošti),
    • hitro nakazilo zaslužka članom v celotnem znesku vnaprej, vam pa nudimo ugodne plačilne pogoje,
    • poslujemo z navadnimi in stalnimi napotnicami, ki veljajo celo šolsko leto oziroma do poteka statusa dijaka ali študenta,
    • poslovanje preko interneta - naša e-poslovalnica je odprta 24 ur dnevno,
    • zagotavljamo vam popolno kadrovsko storitev.
  • Kakšne so glavne prednosti začasnega zaposlovanja za podjetja?
    Prednosti začasnega zaposlovanja za podjetja:

    Prilagodljiv način zaposlovanja:

    • začasno zaposlovanje dijakov in študentov ne zahteva pogodbe o delu, odpravnine ali odpovednega roka, zato lahko podjetje/organizacija sodelovanje kadarkoli prekine;
    • tovrstno delo predstavlja prednost tudi pri plačilu, saj kandidata podjetje/organizacija plača po urni postavki, projektih ali učinku pri prodaji, prispevkov se na to delo ne plačuje.

    Nizki stroški tovrstnega dela:

    • poleg plačila dijaka/študenta plača podjetje/organizacija še 18 % koncesijskih dajatev, 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 6,36 % prispevka za zdravstveno zavarovanje in 0,53 % prispevka za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen;
    • račun študentskega servisa je za podjetje/organizacijo strošek. Ker smo davčni zavezanci, se zato DDV na koncesijsko dajatev lahko poračuna z izstopnim davkom;
    • z dijakom/študentom ni stroškov regresa;
    • ker gre za začasno obliko zaposlovanja, dopust ni predviden;
    • dijak/študent ne pričakuje bonitet kot na primer službeno vozilo, mobilni telefon in druge stimulacije, ki so v navadi pri redno zaposlenih delavcih.

Naša spletna stran uporablja piškotke

Za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike uporabljamo piškotke. Če se z namestitvijo piškotkov strinjate, »kliknite shrani« in nemoteno nadaljujte z uporabo spletne strani, lahko pa si ogledate nastavitve piškotkov.

Več o piškotkih